(1)

V Sklepu 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (12) je bilo potrjeno, da so zanesljive informacije o ključnih trendih, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe bistvene za oblikovanje učinkovite politike, njeno izvajanje in krepitev vloge državljanov. Treba bi bilo oblikovati instrumente za poglabljanje ozaveščenosti javnosti o vplivih gospodarskih dejavnosti na okolje. Eden takšnih instrumentov so okoljsko-ekonomski računi.

(1)

V Sklepu 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (12) je bilo potrjeno, da je spremljanje, vključno z zanesljivimi informacijami o ključnih trendih, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe bistveno za oblikovanje učinkovite politike, njeno izvajanje , da bi dosegli okoljske cilje Unije in okrepili vlogo državljanov. Treba bi bilo oblikovati instrumente za poglabljanje splošne ozaveščenosti o vplivih gospodarskih dejavnosti na okolje ter o tem, kako okolje prispeva h gospodarstvu in dobremu počutju . Eden takšnih instrumentov so okoljsko-ekonomski računi.

(3)

Novi moduli naj bi neposredno prispevali k prednostnim nalogam politike Unije glede zelene rasti in učinkovite rabe virov .

(3)

Novi moduli naj bi neposredno prispevali k prednostnim nalogam okoljske politike Unije , kot so med drugim določene v 8. okoljskem akcijskem programu .

(4)

Statistična komisija Združenih narodov je na 43. zasedanju februarja 2012 sprejela osrednji okvir Sistema za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA) kot mednarodni statistični standard in na 52. zasedanju marca 2021 ekosistemsko računovodstvo (SEEA) (v poglavjih 1 do 7 so opisani računovodski okvir in fizični računi). Novi moduli, določeni s to uredbo, so v celoti v skladu s SEEA.

(4)

Statistična komisija Združenih narodov je na 43. zasedanju februarja 2012 sprejela osrednji okvir Sistema za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA) kot mednarodni statistični standard in na 52. zasedanju marca 2021 ekosistemsko računovodstvo (SEEA) (v poglavjih 1 do 7 so opisani računovodski okvir in fizični računi). Novi moduli, določeni s to uredbo, so v celoti v skladu s SEEA. Poleg tega SEEA izvaja sistem okoljsko-ekonomskih računov za vodo (SEEA-Water), ki podpira osrednji okvir SEEA.

(5)

Unija bi morala imeti za opravljanje svojih nalog na podlagi Pogodb, zlasti tistih v zvezi okoljem, trajnostnostjo in podnebnimi spremembami, ustrezne, celovite in zanesljive informacije. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (14), v skladu z njihovimi cilji.

(5)

Unija bi morala imeti za opravljanje svojih nalog na podlagi Pogodb in mednarodnega prava , zlasti tistih v zvezi okoljem, trajnostnostjo in podnebnimi spremembami, ustrezne, celovite in zanesljive informacije. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (14), v skladu z njihovimi cilji.  Poleg tega mora Eurostat zbrane podatke predstaviti na dostopnejši in uporabniku prijaznejši način, in jih dejavno promovirati.

(6)

Za boljše spremljanje napredka v  smeri zelenega , konkurenčnega in odpornega krožnega gospodarstva ter za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v  okviru Unije so potrebni dodatni podatki.

(6)

Da bi najpozneje do leta 2050 dosegli cilj podnebne nevtralnosti, je bistvenega pomena, da se vso zakonodajo in postopke Unije uskladi z dolgoročnimi okoljskimi in podnebnimi cilji Unije, kot so določeni v  evropskem zelenem dogovoru , členu 6(4) Uredbe (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila) in svežnju „Pripravljeni na 55“. Več zakonodajnih aktov Unije že zahteva pozorno spremljanje trendov ter s tem dodatnih in natančnejših podatkov. Po podatkih Komisije bo ambiciozno agendo evropskega zelenega dogovora mogoče uresničiti le z velikimi naložbami, vrzel v zasebnih in javnih naložbah za zeleni prehod pa bo v naslednjem desetletju znašala skoraj 520 milijard evrov letno. Po podatkih Komisije bodo poleg tega za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv iz tretjih držav in pospešitev odmika Unije od fosilnih goriv do konca leta 2027 potrebne dodatne naložbe v višini 210 milijard EUR. Zasebni sektor bo sicer kril znaten delež naložb, vendar je jasno, da bo treba močno povečati tudi javne naložbe. Glede na vse to je ključnega pomena, da se od držav članic pridobijo ustrezni in podrobni podatki o vrzelih v podnebnih, energetskih in okoljskih naložbah in tako zagotovijo, da bo Unija na pravi poti k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora z zadostnim javnim in zasebnim kapitalom, namenjenim zelenemu prehodu. Iz vseh teh razlogov je treba sistem evropskih okoljsko-ekonomskih računov hitro razviti v  celovito orodje, ki bo ponujalo pomembne dodatne podatke za spremljanje izvajanja okoljske zakonodaje Unije in oblikovanja okoljske politike. Komisija bi morala predstaviti zakonodajni predlog za sprejetje novih modulov, v katerih bodo zajeti vsi ustrezni podatki in vrednosti, povezani s cilji Unije, o katerih je treba poročati.

(6a)

Pri razvoju in poskusnem izvajanju novih modulov bi bilo treba posebno pozornost in prednost nameniti razvoju okoljsko-ekonomskih računov za subvencije za energijo, tudi za subvencije za fosilna goriva. V splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 se poziva k vzpostavitvi zavezujočega okvira Unije za spremljanje napredka držav članic pri postopnem opuščanju subvencij za fosilna goriva in poročanje o tem na podlagi dogovorjene metodologije, pri čemer je treba na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni nemudoma določiti rok za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C. Okoljsko-ekonomski računi bi morali ta cilj podpirati z zagotavljanjem novega modula o subvencijah za energijo, tudi subvencijah za fosilna goriva in potrebnih podatkov za spremljanje in ocenjevanje napredka.

(6b)

Voda je eden od bistvenih virov, in vključitev novega modula o vodi v evropske okoljsko-ekonomske račune je osnovni pogoj za njeno trajnostno upravljanje in razumevanje njenega odnosa z gospodarsko dejavnostjo.

(6c)

Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Obravnavati je treba vse večja tveganja za zdravje, povezana s podnebjem, vključno s pogostejšimi in intenzivnejšimi vročinskimi vali, požari v naravi in poplavami, grožnjami za varnost hrane in vode ter zanesljivo oskrbo ter pojavom in širjenjem nalezljivih bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb lahko presežejo zmogljivosti držav članic za prilagajanje. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, povečati odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi politikami in zakonodajo. V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/1119 morajo države članice sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje na podlagi zanesljivih analiz podnebnih sprememb in ranljivosti, ocen napredka in kazalnikov ter najboljših razpoložljivih in najnovejših znanstvenih dokazov. Ker je treba spremljati napredek pri prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala Komisija predstaviti zakonodajni predlog za sprejetje novega modula o prilagajanju podnebnim spremembam, ki bi zajemal vse ustrezne podatke in vrednosti v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam, o katerih je treba poročati.

(6d)

Izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe, zaradi katerih je ta izguba še večja, so med ključnimi šibkimi točkami, ki pestijo gospodarstva. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za prehransko varnost, blaginjo ljudi ter splošno odpornost družb in gospodarstev. Zato bi morale države članice in Unija okrepiti svoj odziv na krizo na področju biotske raznovrstnosti v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami v okviru globalnega okvira za biotsko raznovrstnost iz Kunming-Montreala. Ker je treba spremljati napredek pri obrnitvi trenda zmanjševanja biotske raznovrstnosti, bi morala Komisija predstaviti zakonodajni predlog za sprejetje novega modula o biotski raznovrstnosti.

(6e)

Cilj ekosistemskih računov kot sredstva za predstavitev podatkov o obsegu in stanju ekosistemskih sredstev ter storitev, ki jih zagotavljajo družbi in gospodarstvu, je določiti vrednost narave in tako omogočiti boljše upoštevanje stroškov zanjo. Namen določanja denarnih vrednosti bi morala biti večja prepoznavnost stroškov neukrepanja in pomoč Uniji, da bi dosegla svoje okoljske cilje. Da bi v celoti dosegli predvidene učinke, bi bilo treba modul v prihodnosti še naprej razvijati, tudi z morebitnim dodatnim poročanjem o denarnih vrednostih.

(8)

Leta 2019 je Evropsko računsko sodišče objavilo Posebno poročilo št. 2019/16 z naslovom „Evropski okoljsko-ekonomski računi: koristnost za oblikovalce politik je mogoče izboljšati“ (15). To poročilo kaže na potrebo po popolnejših podatkih o gozdovih in ekosistemih ter po popolnem izvajanju gozdarskih računov.

(8)

Leta 2019 je Evropsko računsko sodišče objavilo Posebno poročilo št. 2019/16 z naslovom „Evropski okoljsko-ekonomski računi: koristnost za oblikovalce politik je mogoče izboljšati“ (15). To poročilo kaže na potrebo po popolnejših podatkih o gozdovih in ekosistemih ter po popolnem izvajanju gozdarskih računov. Tri priporočila Računskega sodišča navajajo, da bi bilo treba izboljšati strateški okvir za podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov, relevantnost modulov teh računov za oblikovanje politik in pravočasnost podatkov teh računov. Poleg tega je bilo v poročilu poudarjeno, da Eurostat težko pravočasno zbere kakovostne podatke. Države članice bi zato morale kakovostne podatke za evropske okoljsko-ekonomske račune zagotoviti v rokih, določenih v tej uredbi.

(9)

V členu 5(2) Uredbe (EU) št. 691/2011 so navedeni viri, ki jih lahko države članice uporabijo za oceno okoljsko-ekonomskih računov. Da bi zagotovili prožnost in zmanjšali upravno breme za anketirance, nacionalne statistične urade in druge nacionalne organe, bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo inovativnih pristopov. Države članice bi morale vedno obvestiti Komisijo in zagotoviti podrobnosti v zvezi s kakovostjo teh pristopov, da bi Komisija ocenila kakovost podatkov.

(9)

V členu 5(2) Uredbe (EU) št. 691/2011 so navedeni viri, ki jih lahko države članice uporabijo za oceno okoljsko-ekonomskih računov. Da bi zagotovili prožnost in zmanjšali upravno breme za anketirance, nacionalne statistične urade in druge nacionalne organe, bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo inovativnih pristopov , na primer opazovanje Zemlje (storitve programa Copernicus) . Države članice bi morale vedno obvestiti Komisijo in zagotoviti podrobnosti v zvezi s kakovostjo teh pristopov, da bi Komisija ocenila kakovost podatkov. Storitve programa Copernicus bi bilo treba še naprej razvijati, da bi se podatki vse bolj samodejno zbirali in da bi se zato ustrezno financirale.

(11)

Seznam morebitnih prihodnjih evropskih okoljsko-ekonomskih računov iz člena 10 Uredbe (EU) št. 691/2011 je treba posodobiti , da se uskladijo s trenutnimi prednostnimi nalogami politike Unije .

(11)

Glede na nujno potrebno razširitev evropskih okoljsko-ekonomskih računov za namen oblikovanja politike in spremljanja, bi morala Komisija predstaviti zakonodajni predlog za sprejetje novih modulov iz te uredbe in nadaljnji razvoj obstoječih modulov iz prilog k Uredbi (EU) št. 691/2011.

(14)

Da bi se upoštevalo trenutno stanje razvoja metodologij za vrednotenje ekosistemskih storitev , bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo za dopolnitev Uredbe z določitvijo, za katere od ekosistemskih storitev, ki so že vključene v poročevalne preglednice v oddelku 5 Priloge IX, bi bilo treba poročati o denarnih vrednostih, prvega referenčnega leta in seznama sprejemljivih metod za določanje navedenih denarnih vrednosti . Pomembno je zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (17). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(14)

Da se evropski okoljsko-ekonomski računi še naprej razvijajo , bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo za dopolnitev Uredbe s sprejemanjem novih modulov in spreminjanjem obstoječih . Pomembno je zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (17). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

-1.

(8)

‚okoljske subvencije in podobni transferji‘ pomeni tekoče in kapitalske transferje, kot so opredeljeni v ESR 2010, namenjene podpori dejavnostim za varstvo okolja ter varovanje nacionalnih virov in povezanih proizvodov;

(8)

‚okoljske subvencije in podobni transferji‘ pomeni tekoče in kapitalske transferje, kot so opredeljeni v ESR 2010, namenjene podpori dejavnostim za varstvo okolja ter varovanje naravnih virov in povezanih proizvodov;

(aa)

vstavi se naslednji odstavek:

(a)

subvencije za energijo, vključno s subvencijami za fosilna goriva;

(b)

subvencije ali podporni ukrepi, ki so lahko potencialno škodljivi za okolje, razen tistih iz točke (a);

(c)

vodni računi (kvantitativni in kvalitativni);

(d)

račun za odpadke;

(e)

stopnja krožne uporabe materialov;

(f)

blažitev podnebnih sprememb;

(g)

prilagajanje podnebnim spremembam;

(h)

varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

(i)

preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(j)

računi izdatkov za upravljanje virov, vključno s kritičnimi surovinami;

(k)

okoljski odtis.“;

(ba)

vstavi se naslednji nov odstavek 4aa:

(2a)

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(d)

vseh drugih relevantnih virov, metod ali inovativnih pristopov, če omogočajo pripravo statistike , ki je primerljiva in skladna z veljavnimi posebnimi zahtevami glede kakovosti.

(d)

vseh drugih relevantnih virov, metod ali inovativnih pristopov, če omogočajo pripravo okoljsko-ekonomskih računov , ki so primerljivi in skladni z veljavnimi posebnimi zahtevami glede kakovosti.

(3a)

vstavi se naslednji člen:

(6)

v členu 10 se prva alinea nadomesti z naslednjim:

(6)

v členu10 se črta prva alinea.

„ —

za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, kot so vodni računi (kvantitativni in kvalitativni), računi izdatkov za upravljanje virov, subvencije ali podporni ukrepi, ki so potencialno škodljivi za okolje, in odpadkovni računi,“;

(2)

Statistični podatki se pošljejo v  21 mesecih po koncu referenčnega leta.

(2)

Statistični podatki se pošljejo v  12 mesecih po koncu referenčnega leta.

(2)

Statistični podatki se pošljejo v  24 mesecih po koncu referenčnega leta.

(2)

Statistični podatki se pošljejo v  12 mesecih po koncu referenčnega leta.

—

indeks splošno razširjenih gozdnih ptic; indeks gozdnih ptic opisuje trende v številnosti splošno razširjenih gozdnih ptic na njihovih evropskih območjih, kakor se spreminjajo čez čas; gre za sestavljeni indeks, ustvarjen na podlagi podatkov, pridobljenih z opazovanjem značilnosti vrst ptic v gozdnih habitatih Evrope; indeks temelji na posebnem seznamu vrst posamezne države članice.

(c)

Kulturne storitve

(c)

Storitve, povezane z naravnim turizmom

(2)

Statistični podatki se pošljejo v  24 mesecih po koncu referenčnega leta.

(2)

Statistični podatki se pošljejo v  12 mesecih po koncu referenčnega leta.