(1)

Statistični podatki in kazalniki so temelj odgovornih politik na podlagi dokazov. V okviru strategije Evropa 2020 in krepitve ekonomskega upravljanja imajo socialni kazalniki bistveno vlogo pri obveščanju o ključnih prednostnih nalogah Unije in podpori zanje. Te prednostne naloge se nanašajo zlasti na vključujočo in trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest; socialno kohezijo; zmanjšanje revščine, neenakosti in socialne izključenosti; vključevanje invalidov in enako obravnavo ter na znanja in spretnosti, mobilnost in digitalno gospodarstvo. Socialni kazalniki so potrebni zlasti za zagotovitev trdne statistične podlage za razvoj in spremljanje politik Unije in držav članic za obravnavanje navedenih prednostnih nalog. Za večjo odpornost Unije in njenih kohezijskih ciljev ter za ohranitev ravni blaginje v Uniji je potrebna visokokakovostna socialna statistika. Zanesljivi podatki so prav tako izjemno pomembni kot branik pred dezinformacijami.

(2)

Za okrepitev socialnih ciljev evropskega semestra ima socialna statistika bistveno vlogo, ključnega pomena pa je izboljšati razpoložljivost socialnih kazalnikov, da bi zagotovili, da bodo pravočasno na voljo za zadevne okvire politik. Krepitev socialne razsežnosti evropskega semestra bi izboljšala odpornost Unije in njenih kohezijskih ciljev ter bi zagotovila, da se ohranijo ravni blaginje.

(3)

V skladu s pobudo „več kot le BDP“ je pomembno, da se obravnavajo socialni vidiki napredka s trdnimi kazalniki, ki se osredotočajo na položaj državljanov, opisujejo razporeditve materialnih življenjskih pogojev in neenakosti ter bolje raziskujejo številne razsežnosti kakovosti življenja.

(4)

Evropsko socialno statistiko bi bilo treba zagotoviti na podlagi enake obravnave vseh vrst uporabnikov, kot so oblikovalci politik, javne uprave, raziskovalci, sindikati, študenti, predstavniki civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, in državljani, ki bi morali imeti možnost brezplačnega in enostavnega dostopa do statistik prek zbirk podatkov Komisije (Eurostata), objavljenih na njegovem spletnem mestu in v njegovih publikacijah. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno izboljšati ažurnost spletnega mesta Komisije (Eurostata) in njegovo prijaznost do uporabnika.

(5)

Zato je bistvenega pomena, da so socialni kazalniki ustrezno visoke kakovosti, zlasti kar zadeva njihovo točnost, pravočasnost, uporabnost in dostopnost, njihovo ustreznost, njihovo prilagodljivost na zahteve novih uporabnikov ter njihovo primerljivost, skladnost in učinkovitost. Bistvenega pomena je zlasti izboljšati pravočasnost socialnih kazalnikov, da bodo pravočasno na voljo za ustrezne okvire politik, vključno z evropskim semestrom. Poleg tega bi lahko bolj točni in pravočasni kazalniki znatno koristili spremljanju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.

(6)

Da bi ocenili položaj gospodinjstev in oseb, je pomembno merjenje dohodka in ocenjevanje minimalne ravni sredstev, potrebne za ustrezno sodelovanje v družbi. Zato je ključnega pomena izboljšati zbiranje podatkov in metodologijo standardiziranih kazalnikov za zagotovitev ocen referenčnega proračuna na regionalni ravni, pa tudi za zagotovitev boljše pokritosti zadevnega prebivalstva. Statistični podatki bi morali zagotoviti trdno podlago za določitev kazalnikov, prilagojenih različnim mogočim uporabnikom.

(7)

Za oceno položaja gospodinjstev se pogosto uporablja dohodek. Vendar je pomembno tudi merjenje potrošnje, premoženja in dolgov, vključno z morebitnimi dolgovi v tuji valuti, tako z vidika gospodinjstev kot z makroekonomskega vidika. Poleg tega je revščina, zlasti revščina otrok, večplasten pojav, ki ne vključuje le materialnih življenjskih pogojev, kot so raven dohodka, potrošnja, premoženje in dolg, temveč tudi zdravje, izobrazbo ter dostop do storitev in njihovo uporabo. Za ustrezno obravnavo brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih, in novih trendov zaposlovanja, še posebej v okviru digitalnega gospodarstva, je prav tako pomembno imeti obsežne, zanesljive in primerljive statistične podatke.

(8)

Evropska statistika v zvezi z osebami in gospodinjstvi se trenutno zbira na podlagi številnih zakonodajnih aktov, ki zajemajo raziskave o osebah in gospodinjstvih, demografsko statistiko, popise prebivalstva in stanovanj ter podatke, ki se v glavnem zbirajo iz administrativnih virov. Nekateri podatki se zbirajo tudi iz raziskav pri podjetjih. Kljub pomembnim izboljšavam v zadnjih letih je treba še bolj celostno vključiti in racionalizirati zbiranje podatkov za statistiko, na podlagi raziskav, opravljenih o osebah in gospodinjstvih v celotni Uniji. Za pridobitev zanesljivih podatkov za raziskave in oblikovanje politik je ključnega pomena povečati vlaganja v visokokakovostno, točnejše in celostno zbiranje podatkov, ker so zanesljivi podatki pogoj za odgovorno oblikovanje politik.

(9)

Za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti podatkov je treba čim bolj spodbujati uporabo administrativnih evidenc. Možnost uporabe administrativnih virov za statistične namene se je zaradi tehnološkega napredka že znatno povečala. Uporabo administrativnih virov bi bilo treba na področju socialne statistike dodatno dejavno spodbujati, pri tem pa dosledno zagotavljati kakovost, zlasti točnost, pravočasnost in primerljivost te statistike. Ohraniti bi bilo treba tudi druge podatkovne vire, prilagojene osebam ali zadevnim subjektom, do katerih ni mogoče dostopati prek administrativnih evidenc, hkrati pa zagotoviti pravico do varstva osebnih podatkov.

(10)

V Sporočilu Komisije z dne 10. avgusta 2009 o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje je poudarjena vse pogostejša uporaba več podatkovnih virov in inovativnih metod zbiranja podatkov, pa tudi vedno večja pomembnost harmonizacije statističnih pojmov in metod na vseh področjih. V njem je tudi poziv k oblikovanju nove generacije statističnega prava, ki bi obravnavalo širša področja statistike.

(11)

Leta 2011 je Odbor za evropski statistični sistem (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2), potrdil wiesbadenski memorandum o novi idejni zasnovi za statistiko o gospodinjstvih in socialno statistiko, v skladu s katerim bi bilo treba racionalizirati evropske raziskave, ki zagotavljajo podatke v zvezi z osebami in gospodinjstvi, za dopolnitev teh osnovnih socialnih raziskav pa dodatno uporabiti manj pogosto zbirko mikropodatkov. Poleg tega bi bilo treba izboljšati dostop do administrativnih podatkov ter na ravni Unije in nacionalni ravni razviti ponovno uporabo obstoječih virov podatkov in dostop do novih virov podatkov.

(12)

Evropski statistični sistem (ESS) je zavezan proaktivnemu sodelovanju z vsemi uporabniki, pri čemer se dovzetno odziva na njihove zahteve, ter krepitvi sodelovanja med Komisijo (Eurostatom), nacionalnimi statističnimi inštituti, nacionalnimi centralnimi bankami, Evropskim svetovalnim odborom za statistiko in agencijami Unije. Zato je izredno pomembno, da se pri prilagajanju in posodabljanju socialnih raziskav ustrezno upošteva prispevek vseh deležnikov, tudi oblikovalcev politik, raziskovalcev in akademikov, pripravljavcev podatkov, civilne družbe in drugih interesnih skupin.

(13)

Navedeni razvoj dogodkov je treba postopno racionalizirati in posodobiti statistično pravo na področju socialne statistike za zagotovitev, da se visokokakovostni socialni kazalniki pripravljajo na bolj povezan, prilagodljiv, prožnejši, učinkovitejši in pravočasnejši način, da se odzove na napredek v družbi. Obenem je treba ustrezno upoštevati potrebe uporabnikov, obremenitev respondentov, zmogljivosti in vire držav članic, zanesljivost in točnost uporabljenih metod, tehnično izvedljivost priprave statistike, čas, v katerem je statistika lahko dostopna, in zanesljivost rezultatov.

(14)

Zlasti nobeden od ukrepov, sprejetih za namene uporabe te uredbe, ne bi smel nalagati znatnih dodatnih stroškov, ki bi nesorazmerno ali neupravičeno obremenili respondente in države članice.

(15)

Uredba (ES) št. 223/2009 določa splošni pravni okvir za evropsko statistiko, člen 13 Uredbe pa vzpostavlja evropski statistični program. Ta uredba vzpostavlja poseben okvir za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci. Določa podatke in informacije, ki jih zbirajo države članice in se posredujejo Komisiji (Eurostatu), ter temeljne zahteve kakovosti, ki morajo biti izpolnjene. Določa, da se več podrobnih tehničnih specifikacij opredeli v delegiranih in izvedbenih aktih. Omogoča povezavo različnih zbirk podatkov med seboj in z uporabo administrativnih evidenc, pri tem pa usklajuje in poenostavlja obstoječe pravo v skladu z evropskim statističnim programom.

(16)

Pravo Unije glede socialne statistike na podlagi podatkov na individualni ravni je bilo sprejeto v odziv na nekatere potrebe politik, prisotne v času njegovega sprejetja. Za socialno področje pa so značilne nove in hitro spreminjajoče se razmere. Nastajajo nove družbene razmere in pojavi, zaradi česar je treba posodobiti veljavni pravni okvir na ravni Unije. Ta uredba bi zato morala določati bogato statistično osnovo, ki ustrezno krije in odraža sedanje potrebe in omogoča razvoj in pripravo statističnih podatkov, ki se odzivajo na prihodnje potrebe oblikovalcev politik, uporabnikov in širše javnosti, ob upoštevanju statistične primerljivosti na mednarodni ravni. Ta uredba bi zlasti morala zagotavljati visoko prožnost za dodaten razvoj na področju statistike v zvezi z osebami in gospodinjstvi. Bistvenega pomena je tudi, da se zbiranje podatkov izvaja z uporabo najnovejših tehnoloških sprememb.

(17)

Za boljšo poenostavitev in racionalizacijo referenčnega okvira za evropsko socialno statistiko na podlagi podatkov, zbranih z vzorci, bi bilo treba obstoječo evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni združiti v enotnem okviru. S tem bi zagotovili, da bi se evropska socialna statistika na podlagi podatkov, zbranih z vzorci, vključno s področji delovne sile, dohodka in življenjskih pogojev, zdravja, izobraževanja in usposabljanja, uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, porabe časa in potrošnje, pripravljala na doslednejši in bolj usklajen način.

(18)

Komisija bi morala v skladu s cilji te uredbe pripraviti študije izvedljivosti in pilotne študije, s katerimi naj bi izboljšali kakovost podatkovnih nizov in socialnih kazalnikov. Takšne študije bi morale zajemati primerljivost podatkov, razvoj novih metodologij, posodabljanje zbiranja podatkov in izpolnjevanje novih zahtev uporabnikov, zlasti vključitev skupin prebivalstva, ki jih je težko doseči, podatke o posameznih podskupinah prebivalstva, zlasti najranljivejših, dajanje na razpolago statistike na teritorialni ravni NUTS 2 ter stroškovno učinkovito in odzivno pripravo podatkov na podrobni lokalni ravni. Države članice bi morale sodelovati pri teh študijah izvedljivosti in pilotnih študijah, Komisija pa bi morala biti sposobna zagotoviti finančno podporo za njihovo izvajanje.

(19)

Za prilagoditev potrebam in novim pričakovanjem uporabnikov bi moralo biti mogoče na področjih delovne sile ter dohodka in življenjskih pogojev zbirati podatke o priložnostnih temah ob določenem času, da bi se spremenljivke, ki se redno zbirajo, lahko dopolnile z dodatnimi spremenljivkami, ter s tem poudarili neraziskani vidiki delovne sile, dohodka in življenjskih pogojev. V utemeljenih primerih bi moralo biti mogoče, da ti podatki zajemajo tudi vsebine, ki niso določene v tej uredbi.

(20)

Na vsakem področju bi bilo treba zagotoviti temeljni nabor harmoniziranih spremenljivk, da bi izboljšali izkoriščanje in razširjanje podatkov, ki so na voljo Komisiji (Eurostatu), še zlasti pa kot nujen pogoj za primerjavo podatkov ter horizontalne analize. Ta praksa bo verjetno prispevala h krepitvi analitičnega potenciala podatkovnih nizov na podlagi uporabe tehnik modeliranja in k doseganju ekonomije obsega.

(21)

Zbiranje podatkov na področjih porabe časa in potrošnje na ravni Unije zagotavlja pomembne večnamenske podatke za politike Unije, ki vplivajo na življenje državljanov. Podatki o porabi časa so dokazali svoj izjemen pomen pri ocenjevanju med drugim enakosti spolov pri delitvi dela in obveznostih oskrbe ali pri merjenju neplačanega dela. Tudi potrošnja je pomemben dejavnik materialnih življenjskih pogojev državljanov. Zbiranje podatkov, ki ga na obeh področjih veliko držav članic na podlagi sporazumov in splošnih smernic prostovoljno izvaja, bi bilo treba dodatno razviti in posodobiti. Zbiranje podatkov bi moralo biti obvezno za področje potrošnje in neobvezno za področje porabe časa. Kadar se izvaja, bi se moralo tako zbiranje opravljati v skladu s to uredbo, da bi zagotovili primerljivost. Dolgoročno bi si vse države članice morale prizadevati za sodelovanje pri zbiranju podatkov za področje porabe časa. Kadar je mogoče, bi bilo treba zagotoviti finančno podporo Unije za posodobitev in izvajanje zbiranja podatkov na področjih porabe časa in potrošnje.

(22)

Zaradi svojih posebnosti demografska statistika v smislu Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), popisi prebivalstva in stanovanj v smislu Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), poslovne raziskave in statistika, ki temelji predvsem na administrativnih virih, niso zajeti v tej uredbi in bi jih morali ločeno urejati posebni okviri, ki bi bili prilagojeni njihovim značilnostim.

(23)

Statistika ni več zgolj eden od številnih virov informacij za oblikovanje politik, temveč ima v postopku odločanja osrednjo vlogo. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009, v skladu z nameni, za katere se uporablja.

(24)

Visokokakovostni socialni podatki niso potrebni samo za namene politik, temveč tudi za raziskave in kot sestavni del dobre informacijske infrastrukture. Raziskovalcem, katerim je dostop do mikropodatkov za znanstvene namene odobren na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 557/2013 (5) glede dostopa do zaupnih podatkov brez neposrednih identifikatorjev za znanstvene namene, bi zelo koristilo, če bi imeli bolje povezane statistične podatkovne nize.

(25)

Dohodek, potrošnja in premoženje so tri razsežnosti, ki določajo materialno blaginjo gospodinjstev. V okviru obstoječih virov podatkov si je za boljši opis teh razsežnosti pomembno prizadevati za njihovo posamezno in skupno porazdelitev po gospodinjstvih, pri čemer je treba točneje upoštevati obstoj več virov podatkov in si prizadevati za okrepitev njihove skupne uporabe. Zato bi morala ta uredba vključevati in okrepiti področje potrošnje ter povezave med temi tremi razsežnostmi.

(26)

Uredba (ES) št. 223/2009 od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti evropske statistike ter poročanje o njej. Odbor ESS je potrdil standard ESS za strukturo poročil o kakovosti v skladu s členom 12 navedene uredbe. Kodeks ravnanja evropske statistike je temelj skupnega okvira kakovosti ESS ter določa standarde za razvoj, pripravo in objavljanje evropske statistike. To bi moralo prispevati k harmoniziranemu poročanju o kakovosti na podlagi te uredbe.

(27)

Uredba (ES) št. 223/2009 vsebuje pravila o posredovanju podatkov s strani držav članic Komisiji (Eurostatu) in o njihovi uporabi, tudi o prenosu in varstvu zaupnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti, da se zaupni podatki prenesejo in uporabljajo izključno za statistične namene v skladu s členoma 21 in 22 Uredbe (ES) št. 223/2009.

(28)

Za osebne podatke, ki jih zajema ta uredba, se uporabljata uredbi (EU) 2016/679 (6) in (EU) 2018/1725 (7) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Zlasti statistične podatke, potrebne za pripravo in spremljanje ukrepov in strategij Unije in nacionalnih ukrepov in strategij na področjih javnega zdravja ter varnosti in zdravja pri delu, bi bilo treba obravnavati kot podatke, ki se obdelujejo iz razlogov pomembnega javnega interesa.

(29)

Zanesljiva statistika je potrebna na nacionalni in tudi na regionalni ravni, kjer je potrebna boljša primerljivost. Pomembno je, da so zbirni podatki na voljo za primerljive teritorialne enote, kakršne so NUTS 2, hkrati pa je treba upoštevati stroške in državam članicam zagotoviti ustrezna finančna sredstva. V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi bilo treba za vso statistiko držav članic, ki se posreduje Komisiji (Eurostatu) in razčleni po teritorialnih enotah, uporabljati klasifikacijo NUTS. Zato bi morali biti podatki o teritorialnih enotah za vzpostavitev primerljive regionalne statistike zagotovljeni v skladu s klasifikacijo NUTS. Dolgoročno so potrebna prizadevanja za zagotavljanje podrobnejših lokalnih podatkov na podlagi infrastrukture iz Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(30)

Da bi se upošteval gospodarski, socialni in tehnični razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte, da se spremenijo podrobne vsebine, določene v Prilogi I, da se vzpostavi ali prilagodi osemletno večletno tekoče načrtovanje za zbiranje podatkov, ki jih zajema ta uredba, v skladu s periodičnostjo, določeno v Prilogi IV, ter da se opredelita število in naslov spremenljivk. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(31)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opisom spremenljivk, tehničnimi specifikacijami posameznih podatkovnih nizov, tehničnimi postavkami, kadar so skupne več podatkovnim nizom, tehničnimi formati, potrebnimi za lažje posredovanje informacij s strani držav članic Komisiji (Eurostatu), vzorčnimi okviri, zlasti o določitvi minimalnih zahtev za vzorčne okvire, ureditvijo poročil o kakovosti ter kakršnimi koli odstopanji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(32)

Kadar bi izvajanje te uredbe zahtevalo velike prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, bi morala Komisija v ustrezno utemeljenih primerih in za omejeno obdobje imeti možnost zadevnim državam članicam odobriti odstopanja. Do teh velikih prilagoditev lahko pride zlasti zaradi potrebe po izboljšanju pravočasnosti, prilagoditvi zasnove zbirk podatkov, vključno z dostopom do administrativnih virov, ali oblikovanju novih inovativnih orodij za pridobivanje podatkov. Po potrebi bi bilo treba državam članicam zagotoviti finančni prispevek Unije v obliki nepovratnih sredstev, zlasti za izgradnjo zmogljivosti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(33)

Sodelovanje in usklajevanje med organi v okviru ESS bi bilo treba okrepiti, da bi zagotovili skladnost in primerljivost evropske socialne statistike, pripravljene v skladu z načeli iz člena 338(2) PDEU. Podatke zbirajo tudi drugi organi Unije, zlasti agencije Unije, kot tudi akademska skupnost, ki niso organi iz te uredbe. Sodelovanje med takšnimi akterji in tistimi, ki so vključeni v ESS, bi se moralo zato okrepiti, da bi izkoristili sinergije.

(34)

Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi harmonizacije, kakovosti podatkov in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, ter ker visokokakovostna statistika, zbrana na harmoniziran način, zagotavlja pomembno dodano vrednost pri oblikovanju politik na ravni Unije in držav članic, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(35)

Evropska socialna statistika na podlagi podatkov, zbranih z vzorci, in proces zbiranja podatkov bi morala postati učinkovitejša in relevantnejša. Evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, trenutno ureja več ločenih zakonodajnih aktov, ki bi jih bilo treba nadomestiti s to uredbo. Zato je treba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (14) in Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 (15) ter spremeniti zadevne dele uredb (ES) št. 808/2004 (16), (ES) št. 452/2008 (17) in (ES) št. 1338/2008 (18) Evropskega parlamenta in Sveta.

(36)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je svoje mnenje podal 1. marca 2017 (20).

(37)

Opravljeno je bilo posvetovanje z odborom ESS –